Zakaj so olimpijske medalje letos dražje kot kadarkoli prej

Več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj bodo prejeli najboljši zimski športniki na svetu, ki bodo tekmovali v disciplinah, kot so smučanje, hokej na ledu, umetnostno drsanje in curling.

In čeprav je njihova čustvena vrednost neizmerljiva, bodo v denarnem smislu te medalje vredne več kot kadarkoli prej. Od olimpijskih iger v Parizu julija 2024 so se promptne cene zlata in srebra po podatkih družbe FactSet zvišale za približno 107 oziroma 200 odstotkov.

Ti osupljivi skoki pomenijo, da so – zgolj na podlagi vrednosti kovin – zlate medalje zdaj vredne slabih 2.000 evrov, kar je dvakrat toliko kot na olimpijskih igrah v Parizu. Srebrne medalje za drugo mesto pa so vredne slabih 1.200 evrov oziroma približno trikrat več kot pred dvema letoma.

Rast cen srebra je deloma spodbudilo povpraševanje malih vlagateljev. Cene zlata pa so se zvišale, potem ko so velike centralne banke povečale svoje rezerve, vlagatelji pa so se zaradi svetovnih političnih pretresov množično zatekali k nakupom te zanesljive naložbe.

Neprecenljive vrednosti

Zmagovalni športniki bodo prejeli medalje, izdelane iz reciklirane kovine, ki jih bosta izdelala Italijanska državna kovnica in poligrafski inštitut. A ni vse zlato, kar se sveti. V zlati medalji je namreč od skupne teže 506 gramov le šest gramov čistega zlata, preostanek pa je izdelan iz srebra. Bronaste medalje so narejene iz bakra in so ob teži 420 gramov po podatkih, ki so jih objavili organizatorji dogodka, vredne le slabih pet evrov.

Po podatkih londonske dražbene hiše Baldwin’s olimpijske zlate medalje niso več izdelane iz čistega zlata že od olimpijskih iger leta 1912 v Stockholmu. Vrednost takratnih medalj, ki so tehtale le 26 gramov, bi glede na ceno zlata v tistem času znašale manj kot 17 evrov. Ob prilagoditvi ameriški potrošniški inflaciji pa bi ta znesek danes znašal približno 450 evrov.

Kljub temu pa lahko olimpijske medalje, kot zbirateljski predmeti dosegajo bistveno višje cene od svoje zgolj materialne vrednosti, je za ameriški CNN pojasnil Dominic Chorney, vodja oddelka za antične kovance pri hiši Baldwin’s. Leta 2015 je dražbena hiša Baldwin’s zlato medaljo z olimpijskih iger v Stockholmu leta 1912 prodala za 22.000 evrov.

Naslednje leto so na dražbi prodali bronasto udeležensko medaljo z olimpijskih iger v Antwerpnu leta 1920 za 740 evrov. Ta medalja po njegovih besedah ni imela "nobene materialne vrednosti", a je bila zaželena zgolj zato, ker je bila povezana z najbolj znanim športnim dogodkom na svetu. Večina olimpijskih medalj sicer nikoli ne pride na trg. "Razmeroma malo olimpijcev proda svoje medalje, saj jih zelo cenijo," je še pojasnil Chorney.

Kljub burnim nihanjem v zadnjih dneh bi lahko cene zlata in srebra finančno vrednost olimpijskih medalj še dodatno zvišale. Povpraševanje po plemenitih kovinah bo po besedah Oleja Hansena, vodje strategije za surovine pri banki Saxo, verjetno ostalo močno zaradi nadaljnje geopolitične negotovosti in naraščajoče zadolženosti držav. "Verjetno bodo zlate in srebrne medalje na naslednjih poletnih olimpijskih igrah leta 2028 še dražje, kot so zdaj na zimskih olimpijskih igrah," je še dejal.

**Avtorica: Hanna Ziady/CNN